Lenyalo la Setso sa Basotho: Mehato, Meetlo le Tatellano ya Letsatsi le Leholo

Lenyalo la setso la Basotho ha se ketsahalo ya letsatsi le le leng feela, empa ke tshebetso e kopanyang malapa a mabedi. Ka kakaretso le feta mehatong e mene: ho atamela le dipuisano, tumellano ya bohali, phapanyetsano ya dimpho le ho bea letsatsi, ebe ho latela mokete le ho amohelwa ha monyadiwa lapeng la monyadi. Meetlo ena e ka fapana ho ya ka lelapa, morabe le sebaka, mme kajeno hangata e kopanngwa le “white wedding”.

Mohatong wa pele, ntatae monyadi kapa baemedi ba lelapa la hae ba qala taba ka tlhompho. Polelo e tsebahalang ke kopo ya “kgopo ya metsi” (sego sa metsi/sego sa meetse), e bontshang maikemisetso a nnete a ho buisana. Ha batswadi ba monyadiwa ba dumela, ho ka ba le ketelo ya ho netefatsa tumello ya monyadiwa; ditlalehong tse ding o bontsha kamohelo ka letshwao le kang moqhaka. Dipuisano di tsamaiswa ka baemedi, eseng ka banyalani ka kotloloho.

Bohali ke mokokotlo wa tshebetso. Hangata ho ba le bo-malome le bo-rakgadi, kapa bommaditsela, ba emelang mahlakore ka bobedi. Nalane e bua ka tekanyo e kang dikgomo tse ka bang 20, pere e le nngwe, le dinku kapa dipodi tse ka bang 10, leha palo e ne e sa duellwe ka nako e le nngwe. Mehleng ena bohali bo ka patalwa ka tjhelete, kaofela kapa ka karolo. Hangata lenyalo le nkuwa le se le thehilwe ha tumellano e fihletswe mme tefo ya pele e entswe.

Kamora tumellano, malapa a fapanyetsana dimpho tse kang veine kapa whisky, dijana le dikobo tsa Basotho, ebe a dumellana ka letsatsi la lenyalo le nako ya ho isa monyadiwa. Mokete o atisa ho ba ka dikarolo tse pedi: pele lapeng la monyadiwa, ebe lapeng la monyadi. Ho hlajwa diphoofolo ka mahlakore ka bobedi, mme ho arolelwana nama (mme ditlalehong tse ding le madi) e le letshwao la kopano ya malapa. Monyadiwa o ka fuwa lebitso le letjha la lelapa la monyadi, e le ho mo amohela jwalo ka ngwetsi/makoti.

Letsatsing la lenyalo, tatellano e tlwaelehileng e kenyelletsa kamohelo ya baeti, ho hlaba, nehelano ya monyadiwa, go laya, ho mo felehetsa ho ya lapeng la monyadi (go kgopela/go amohela ngwetsi, kgoroso ya ngwetsi), le kamohelo ya ho qetela. Lelapa la monyadi le ikarabella haholo ka bohali le ditjeho tsa kamohelo, ha lelapa la monyadiwa le amohela baeti le ho mo hlophisetsa dimpho tsa ntlo (go phahlela). Tlhompho (hlonipha) e bohlokwa, mme manyalo a setso a ananelwa ka molao Afrika Borwa tlasa Recognition of Customary Marriages Act (1998), ho kenyeletswa le manyalo a setso a sethepu.

BALA: Bahlakoana: Motso wa bakwena, meelelo ya lebitso le leeto la nalane